12.06.2020

Slovensko podjetje je prodalo blago avstrijskemu kupcu in izdalo račun dne 17. 5. 2020. Na računu je navedlo Incoterms klavzulo EXW Maribor. Podjetje na računu ni obračunalo DDV. Navedlo je klavzulo, da gre za oprostitev po 46. čl. ZDDV-1 oz. členu 138 Direktive 2006/112/EC. Na računu je navedlo tudi avstrijsko identifikacijsko številko za DDV kupca.

Za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico EU pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 z oprostitvijo DDV, nastane po 33/8 ZDDV-1 obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa, ali če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Obdavčljivi dogodek po 34. čl. ZDDV-1 nastane, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije. Šteje se, da je bila pridobitev blaga znotraj Unije opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju Slovenije. Pri pridobitvah blaga znotraj EU obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Pravila za vpis dobave blaga znotraj EU v davčne evidence in izvedbo samoobdavčitve pri pridobitvi blaga znotraj EU so tako enaka, kar pomeni, da se oboje izvede v istem trenutku.

Podjetja si za določitev nastanka obdavčljivega dogodka običajno pomagajo z Incoterms klavzulami, čeprav uporaba teh klavzul v DDV zakonodaji ni predpisana. V letu 2020 so bile v okviru organizacije ICC - International Chamber of Commerce sprejete nove klavzule Incoterms 2020.

Pri Incoterms klavzuli EXW - franko tovarna kupec v postopku pošiljanja prevzame skoraj vse stroške in tveganja. Edina naloga prodajalca je kupcu zagotoviti dostop do blaga. Takoj, ko ima kupec omogočen dostop, prevzame odgovornost in tveganje (vključno z nalaganjem blaga). Tveganje se prenese s prodajalca na kupca v prodajalčevem skladišču, pisarnah ali na kateri koli lokaciji, kjer je blago prevzeto.

Slovensko podjetje se je z avstrijskim kupcem dogovorilo, da slovensko podjetje organizira prevoz, nato pa mu strošek prevoza zaračuna. Tudi v tem primeru se lahko uporabi klavzula EXW, pri kateri se lahko doda npr: »prodajalec naloži blago, poskrbi za prevoz na riziko kupca in stroške prevoza zaračuna kupcu«.

Slovensko podjetje je avstrijskemu kupcu izdalo račun dne 17. 5. 2020. V tem primeru se je blago nalagalo v Mariboru dne 16. 5., v skladišču na Dunaju pa ga je kupec prevzel dne 17. 5. Kot datum dobave blaga je bil na računu naveden 16. 5. V tem primeru se šteje, da je bilo blago dobavljeno oz. da je obdavčljivi dogodek nastal na dan, ko se je blago nalagalo v Mariboru, torej dne 16. 5. Ker je bil račun izdan po dobavi blaga in do roka za izdajo računa (to je do 15. 6.), je obveznost obračuna DDV nastala na dan izdaje računa, torej 17. 5. Slovensko podjetje je bilo tako dolžno dne 17. 5. vpisati dobavo blaga v Avstrijo v rekapitulacijsko poročilo. Na isti dan je bilo tudi avstrijsko podjetje v Avstriji dolžno izvesti samoobdavčitev.

Če bi slovensko podjetje v primeru odpreme blaga v Avstrijo dne 16. 5. tudi račun izdalo dne 16. 5., bi še vedno bilo blago dobavljeno oz. bi obdavčljivi dogodek nastal dne 16. 5. Obveznost obračuna DDV bi nastala na dan izdaje računa, torej 16. 5. Podjetje bi bilo tako dolžno dne 16. 5. vpisati dobavo blaga v Avstrijo v rekapitulacijsko poročilo. Na isti dan bi bilo tudi avstrijsko podjetje v Avstriji dolžno izvesti samoobdavčitev.

Drugače pa bi postopali v primeru, če bi slovensko podjetje izdalo račun pred dobavo, npr. dne 15. 5. (ali še prej). V takem primeru bi bilo podjetje dolžno šele dne 15. 6. vpisati dobavo blaga v Avstrijo v rekapitulacijsko poročilo. Na isti dan pa bi bilo avstrijsko podjetje v Avstriji dolžno izvesti samoobdavčitev. V tem primeru bi se namreč štelo, da račun ni bil izdan po dobavi (ampak pred dobavo), zato bi obveznost obračuna DDV nastala 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.